Zajtrk nič posebnega, spakiramo za cel dan. Začnemo v dolgih hlačah in kratka majica, s sabo vzameva za otroke tudi wind-stopperje, za naju samo pulover. Ker je vse skupaj en hrib ta Nuwara Eliya je tako ali tako vseeno kje imaš nastanitev, ker itak vedno rabiš prevoz. Najprej se odpravimo v center v Victoria park, nekaj dreves in rožic, na koncu pa otroška igrala, da jih otroci samo sanjajo. Veliko njih, vredno ponovnega obiska. Veliki je izjemno užival. So bolj kot ne edina javna igrala, ki sva jih videla do sedaj. V Negombo pri enem lokalu so se imeli, samo kaj, ko so bila na žgočem soncu. Po parku se odpravimo s taksijem v tovarno čajev. Cca 1h vožnje, ravno prav da otroci malo zadremajo. Ogled v tovarni čajev traja 20min, tako da tudi z otroci se da brez problema. Tovarna deluje seveda, tako da se stroji premikajo in je tudi za otroke zanimivo. Ogled zastonj, napitnina obvezna, nato čajanka v lokalu. Poleg čajev imajo tudi ostalo seveda. (Dva čaja in torta 490lkr). Seveda zraven še trgovina čajev. Shopping “obvezen”. Kam jest? Sprašuje ali taksist, on bi naju peljal na pizzo ali pa v restavracijo Milano (večinoma italijanska hrana). Odločila še za HILL CLUB. Malo nas čudno gledajo z nahrbtnikom, marelo in dvema otrokoma. Kratke hlače, nahrbtnik ni problem. Otroci niso dovoljeni. Zakaj? Privatni klub. Vratar gre notri, se posvetujejo dve ali tri minute in pride ven z nasmeškom. Izjema odobrena. Najprej plačaš membership, 100lkr za odraslo osebo. Restavracija, no, cela stavba, izjemno lepa. Peljejo nas za mizo, na vsaki strani krožnika po trije pribori. Joj, otroke bo treba dat na spago. Pa ni bilo potrebe. Izjemno priden je bil, mali pa zaspal hitro. Restavracija za razvajanje burboncic. Strežejo te trije ali štirje natakarji (res smo bili ob treh popoldan edini gostje – zato tudi verjetno smeli z otroki notri). Hrana vrhunska, že skoraj da bi se od juhe in predjedi najedel. Skratka tri predjedi, tri glavne, dve sladici, 4x juice=10.000 lkr. Vredno obiska. Ugotoviva, da je ura spet 4 popoldan in dežuje. Malo počakala, a nič ne kaže na izboljšanje. Naročila tuk-tuk in gremo domov. Igra z otroci, ko vkorakajo 4je Štajerci, s pivom seveda ;). Zagrizeni motoristi. Takoj se spustimo v debato. Z malim se igrava vmes. Otroka povečerjata in spanje. Gorski zrak jih res utrudi. Zavijemo se v kovter in nas ni več.
