The hill country – NUVARA ELIYA – must stop

Zjutraj vstanemo po planu, zajtrk, plačilo, pridemo na železniško. Ponovno najprej prvi razred, nas obrnejo da je razprodano. Kupiva za drugi razred, 160lkr za odrasle, maladva zastonj. Gremo proti peronu, majster ki klika karte pred peronom, že ponuja sedeže. Ne hvala rečeva. Stojimo na peronu, do vlaka 45min. Ljudi ogromno, turistov in domačinov. Se kar lepo wcji. Pristopi spet en tip v uniformi. Ponuja sedeže. How much? 2000lkr, pay when you seat. OK we said. Nisva vedela kako bo šlo. Je rekel just folow me. Po zvočniku obvestilo, da je 45min zamude. Kasneje zveva, da je vsak dan isto. Ni pa ravno računati na to. Vkrcavanje noro. Vsi se prerivajo. Najin majster zagrabi marelo in ruzak in jih stlači čez okno. Midva pa teceva na vrata in sedet. Ko sediva, plačava. Sistem deluje. Ljudje en po drugem. Ugotovila da sva pristala v tretjem razredu. Nič hudega. Tudi ok. Dva sedeža imava. Jaz stojim, vagon poln ljudi in ruzake, da se tudi premakniti ne moreš. Ni 10min ko speljemo, pridejo prodajalci hrane. Kako se zdrenajo mimo vsega ne vem, ampak se. Skratka ne lačen ne žejen nisi. Cene čisto ok, oreščki celo cenejši kot v mestu. Po dveh postajah, se vagon malo sprazni. Japonci imajo zgleda dovolj vlaka. Takoj se še trije posedejo. Pa še nasledji dve postaji, in počasi se dobi sedež. Tako da, tudi če jih ne kupite, za dva se vedno dobi. V 4urah vožnje gre marsikdo lulat, če se ne usedes takrat ti, se nekdo drug. Otroka super preživita vožnjo do Nuwara Eliya. Malo spita, malo jih animirana midva, malo ostali. Prej ko se navadiš, da vsi slikajo otroke in da se jih vsi dotikajo in nižajo, prej boš mirno potoval. Tako pač tam to je. Otroke imajo radi, to direkt pokažejo, tudi pestval bi ga vsak.

Z vlaka dol spet proces. Ljudje rinejo gor po svoje sedeže, mi dol, en čez drugega. Najprej žena in otroci, malo reda na vhodu pa je šlo. Ljudje pomagajo spravit marelo in ruzak čez okno ven, po deuter se vrnem na vlak, ker čez okno ne gre. Je pripotoval kar pod stropom po rokah do mene. Pogledava če imava vse, čez okno nama podajo se vse kar je popadalo iz žepov in še malo oddahneva.

Na železniški že spet tuk-tuk in taxi. Se zmeniva za ceno, 700lkr do Lady Horton bungalow. Nekoliko ven iz centra, 10km od železniške. S tem istim taksistov se zmeniva se za naslednji dan, da naju bo vozil okoli. 6000lkr, za cca 6h. V sobah se razpakirava, lastniku rečeva za tuk-tuk, ker tukaj jih ni na cesti, 200lkr do mesta, 3km. Najdemo pub za jest in seveda pivo. Nato nakup zelenjave (sladek krompir, korenje, pa se buča in še en krompir, cca 2kg za 100lkr. V Negombo za pol tega dala 300lkr…) za malega za kosilo za naslednje tri dni, malo sadja in se odpravimo nazaj. Čas za spanje. Ja, vreme. Prijetno sveže. Dolge hlače, dolg rokav obvezno. Nekateri celo kape. Ob 4h pop se je ulilo na polno. Potem je bilo ok. Zjutraj zelo sveže. V sobah sva dobila dodatno odejo za otroka, kalorifer, v sobi tudi grelnik za vodo.