Odpovemo safari 🙁 Mali je ponoči še dvakrat bruhal, zjutraj 38.5 vročine… Nič ne kaže na bolje. Lastnik nama prijazno ponudi prevoz do zdravnika, pa reče, naj pohitimo, saj privat zdravniki delajo samo do 8.30, nato gredo delat v javno bolnico. Khm, sistem kot doma. Skočiva od mize, pograbiva ruzak in gremo. Zakaj privat zdravnik, vprašava? Lahko tudi bolnica, samo ena nočitev ne uide, odgovori. Hitro k privat. Ordinacija primerna lokaciji, omara polna zdravil čakalnica in trije stoli. Ok bo. Malo ga pogleda, ne prav dosti. Razmišlja, antibiotik in antiseptik. Se spogledava. prav, on že ve. In gremo domov. Mali dobi dozo zdravil in praktično prespi dan. Tudi zvečer je brez problema zaspal. Jaz sem se odpravil ven po zelenjavo, plenice, bankomat za plačilo nastanitve. Ne vem kako, ampak še čisto vse sva plačala z gotovino. Pa vse rezervirala preko booking.com. Tako da se mi zdi, da sem vsak dan na bankomatu. Dvignem tako ali tako lahko največ 20.000lkr. Najbližji bankomat oddaljen dobrih 5km. Bus do tja in nazaj me je stal 50lkr. Srečo sva imela, da sva imela sobo kot v nekem mini resortu, da smo ta dan lepo v miru preživeli. Seveda ko sta bila budna, sta bila oba po rokah bolj kot ne. Veliki je zvečer spet hitro polegel. Z lastnikom dogovoriva safari za 7:00 zjutraj in penale, če ne bomo mogli it. Cena safarija je namreč 12.000lkr, penale 3.000. Naslednji dan zjutraj veliki kar ok, 37.2 vročine. Hitro napokamo in se že peljemo. Resnično vredno ogleda tale Udawalawe safari. Voznik obvlada jeep, prav tako za spremembo tudi obljubljeno angleščino, in vse potke po parku. Na vhodu presenečenje, vsaj 30 jeepov, ki čakajo. Voznik skoči in je čez 10min nazaj. Pravi da imamo srečo. Kakšno vprašava? Veliko njih čaka že od 6h, in ker gospod na blagajni dela počasi, pač čakajo, pa še nek sistem (sicer ne vem kakšen) jim je crknil. Veliki bratec je takoj oživel, samo da je videl slončke. To je bilo doživetje. Voznik nam je vseskozi nekaj kazal, razlagal. Tri ure so minile kot bi mignil. Nazaj na zajtrk, na pol v stoje, saj sva vmes skuhala kosilo za Migca in pa spakirala nahrbtnike za morje. Končnoooo. Nek mali Suzuki nas pobere. Majhen, ampak praktično nov. cel luksuz. Ponovno angleško govoreči voznik, ki nama odgovarja na vsa vprašanja o šri Lanka. Za spremembo jaz zadaj z malima, ki presenetljivo hitro zaspita, oba. Mogoče voznik tako zgovoren, ker je imel žensko sovoznico, kaj pa veš 😉 Po dobrih 2 urah vožnje Mirissa. Ekspresnih 100km. In že se nastanimo, ofrišamo in zdirjamo na plažo na juice in sončni zahod.
Mirissa: marela super, sam za v mivko ni. Ljudi mrgoli, en po drugem. Plaža fantastična, morje idealno za surfanje. Pa plitko, za igro z malimi. Top. Senca pod marelami v lokalih. Lepo je.
