Kandy – day 2

Zjutraj kar v njihovi kuhinji skuhala kosilo za najmlajšega in se odpravimo na cesto v “lov” za tuk-tuk. 10 sekund in se že peljemo v botanični vrt, cca 5km stran, 600lkr. Na poti kupimo se banane. Vstopnina v park za odrasle 1500lkr, A otroke do 5let zastonj. Domačini imajo vstopnino 80lkr… Park zanimiv, malo za sprostitev od vsega barantanja, gužve, hupanja (vsi neprestano hupajo med vožnjo v opozorilo, pazi ne, jaz sem prvi). V parku cel kup dreves, eni bolj, drugi manj zanimivi. Seveda nisva botaničarka, zato naju to toliko ne zanima, so pa vsa označena. Nekaj njih res zanimivih. Pridemo v predel parka, kjer je na drevesih bojda 25.000 netopirjev. Večina jih spi, nekaj njih pa trenira letenje. Iščemo opice (veliki bratec ima namreč dve opici za ninice). Jih najdemo, pri smeteh se seveda hranijo. Vržemo jim eno banano. Imeli smo samo še tri. Opazujemo kako lepo jo olupi in poje. Imamo še dve, veliki bratec bi eno, eno pa bi dal opici. Predno je uspel sploh prijeti iz vrečke drugo banano, je opica prvo pojedla in mu sunila se njegovo. Kater presenečen obraz je naredil. K sreči je bila nežna. Pogledamo še orhideje nato pa nazaj proti mestu. Tokrat z lokalnim busom. 100lkr. Nas je počakal, da smo se spokali z vso prtljago, domačini pa skačejo kar med vožnjo gor in dol. Malo upočasni in hop off on. Pa dalje. V mestu najdemo eno restavracijo, pojemo, maledva pozaspita. Veliki v ruzake, mali v vozičku. Midva pa se sprehodiva ob jezeru. Bankomat, voda, hrana za večerjo in za na vlak naslednji dan in gremo nazaj proti nastanitvi. Dan je samo do 18.30h, po temi nama pa ni ravno loviti otrok tja okoli.

Otroka povečerjata, midva vsak eno pivo. Čas za igro. Kupili smo že tretjo žogo 😉 Tati gre pakirati. Odločila sva se, da greva na vlak ob 8:47. To pomeni zajtrk ob 7h, ob pol osmih proti železniški. Lastnik nama prijazno ponudi, da naju pelje na železniško, for free. Nekako spakiramo vse v nahrbtnik, se dobro da smo imeli vrečo iz letala v katero so zapakirali ruzak in marelo, zbasemo stvari tja notri, potlačim v deuter kid comfort 3, pol sicer štrli ven, pa bo že.

Končno na Šri lanki – COLOMBO oz Negombo

Pristanemo. Srečno čez carino, no, saj drugega ni za pričakovati. z otroki imaš povsod privilegije. Samo prej se navadiš, da bi se jih vsi dotikali, prej boš normalno se premikal. Prevzem prtljage, nekaj malega cenkanja za taxi in že smo na poti do naše nastanitve. V Negombo, beach side, cemetry road. Super lokacija. Blizu fish market, plaža walking distance(za otroke), pa cel kup restavracij, barov, trgovin,… tuk-tukov ne manjka. Tudi laundry smo našli, takoj oprati oblačila z aviona in še nekaj tega. Negombo je bil čas za aklimatizacijo. 3 noci, 1.2.-4.2. Malo pes, malo tuk-tuk. Našla sva transport Negombo-Kandy. prvotno je bil plan vlak, sedaj sva na taksiju. 9000rs(45€). Na obisku naj bi bil namreč  princ Edward in dogodek v Kandiju ravno 4.2., ko so imeli ne državni  praznik. Verjetnost gužve na vlaku, zato taxi. Za malega 7 mesečnika sva se sabo vzela kasice za večerje, ostalo sproti. dve zlizke, slinček, termovko. Na marketu sva kupila zelenjavo, plačala več kot bi v SLO. Najina napaka, ker se nisva pozanimala o ceni prej in cenkanja. za kg zelenjave sva plačala 500rs. Skuhali so nama jo pa kar v restavraciji. Že prejšnji večer sva bila tam, dobila takrat vročo vodo za kašica. Naslednji dan pa sva jih nahecala za posodo, narezeva zelenjavo, in so skuhali. Pa smo imeli kosilo. Brez težav našli tudi nepekoce jedi na meniju za velikega bratca. Vedno pa se je našlo sadje, juici za malice. Tudi za malega, sva rekla za sadni smoothie brez leda in vode, pa sva ga dobila.

ODHOD NA LETALIŠČE ZAGREB

Težko pričakovani dan x. otroka že cel januar pripravljala na ta dan. no, tudi sebe. Zadnji dan razmišljala kaj sva pozabila, velikega bratca sva dala k babici v varstvo, midva pa gledava spiske, razmišljava ali imava vse. Na koncu si mislila, tudi tam imajo trgovine, vse se da kupit, zapreva ruzak in gremo. Vožnja do Zagreba, oba sta spala. Na letališču se gospa na checkin čudi samo enemu ruzaku in dvem otrokom. očitno ji ni šlo skupaj. En velik potovalni ruzak, pa deuter comfort 3 in “marela”. Pa mali ruzak za ročno prtljago z pripomočki za 24h poti. Ja, že na letališču v Zagrebu je zadrga popustila. prepoln, pretežek 😉